Tretjih 10 let (2006-2015)

FOLKLORNA SKUPINA RAZOR
2006-2015

Tretje desetletje delovanja Folklorne skupine Razor je bilo zelo dejavno na vseh področjih. Krepitev članstva – plesalcev, godcev, pevcev in igralcev je omogočalo pestre nastope v domačem kraju, po Sloveniji in na gostovanjih v tujini.

Srečanja folklornih skupin

Vsako leto največ truda posvečamo nastopom na območnih srečanjih folklornih skupin. Od ideje do odrske postavitve mine nekaj mesecev raziskovanj, dogovarjanj, usklajevanj ter vaj. Naš igralec in zbiralec ljudskega blaga Ludvik Janež običajno poišče v svoji »zakladnici« kak star običaj, ki ga z mentorjem Borisom Laharnarjem oblikujeta v 8 – 10 minutni splet plesov, igre in petja. K uspešni predstavitvi na reviji pa seveda prispeva prav vsak član. Strokovni spremljevalci so nas v letih 2007, 2010 in 2012 nagradili z državnim statusom, dvakrat smo na državnem srečanju v Beltincih tudi nastopili. Na enem od naših nastopov so nas opazili organizatorji festivala Lent iz Maribora in nas povabili na Mednarodni festival Folkart. Bili smo počaščeni, saj gre za enega največjih mednarodnih folklornih festivalov daleč naokoli. Nastop na plavajočem odru na reki Dravi in v družbi folkloristov iz Finske, Kosova, Severne Osetije, Kenije, Poljske in Hrvaške je bil nepozaben.

Gostovanja v tujini

V tretjem desetletju smo izvedli več gostovanj v tujini. Zelo prijetno je bilo pri naših izseljencih v Franciji in na Švedskem. V Freyming-Merlebach, nekdanje rudarsko mestece na severovzhodu Francije, so nas iz slovenskega društva izseljencev povabili celo dvakrat, prvič leta 2006, drugič pa leta 2011. Vsako leto pripravijo srečanje s kulturnim programom, kamor povabijo pevske, glasbene in folklorne skupine iz Slovenije. Na naše prvo gostovanje leta 2006 smo s seboj povabili glasbeno skupino Dednina, ki je program obogatila s petjem slovenskih ljudskih pesmi ter ansambel Damačica, ki je poskrbel za veselo razpoloženje po srečanju. Med tridnevnim obiskom so nas gostitelji peljali na ogled Luxemburga in ameriškega vojaškega pokopališča v Saint-Avoldu.
Leta 2011 smo odšli v Francijo brez mentorja Borisa. Pred odhodom je sestavil pet spletov, ki jih je poimenoval: Posočje 1, Posočje 2, Posočje 3, Breginjski, Goriški in Koroški splet. Te splete še sedaj tako poimenujemo in jih zaplešemo na nastopih. To leto smo s seboj povabili dekliško pevsko skupino, ki je bila takrat še v ustanavljanju in se je tik pred odhodom poimenovala Flance. Za ples je poskrbela škofjeloška glasbena skupina Suha špaga.
Leta 2010 nas je folklorna skupina Gartrož iz Nove Gorice povabila na gostovanje v Göteborgu na Švedskem. Med enodnevnim postankom v Berlinu smo nastopili na ploščadi pred veličastnimi brandenburškimi vrati. V spremstvu našega rojaka, ki živi v Berlinu pa smo si ogledali še nekatere znamenitosti mesta – Muzej berlinskega zidu, spomenik holokavsta… V Göteborgu so nas gostoljubni rojaki prav tako popeljali po mestu in v avli veleblagovnice v središču mesta organizirali folklorni nastop. Na njem smo izmenično plesali mi in folklorna skupina Gartrož. Med mimoidočimi je bilo precej naših rojakov, ki so jih pritegnili domači zvoki. Zvečer smo nastopili na Martinovanju, kulturno družabni prireditvi. Ob druženju smo lahko opazili, kako naši izseljenci cenijo svojo domovino in materni jezik.
Večina naših gostovanj je bila namenjena nastopom na mednarodnih folklornih festivalih. Leta 2007 smo bili v Drvarju, kjer prirejajo festival »Amateri svome gradu«. Gre za velik festival s prizoriščem na nogometnem stadionu. Zapomnili smo si ga po izredni gostoljubnosti domačinov, ki so nas sprejeli v svoja skromna stanovanja. Ob pogovorih smo slišali marsikatero bolečo pripoved iz nedavno minule vojne.
Istega leta smo bili povabljeni v avstrijski Windischgarsten, na festival ob 10-letnici narodnega parka Oberösterreichische Kalkalpen.
Leta 2009 smo gostovali na 3. mednarodnem folklornem festivalu v Lanzu pri Torinu. Nastopili smo v petih različnih krajih v okolici Torina.
Istega leta smo gostovali tudi na Hrvaškem, na 4. mednarodnem folklornem festivalu v Gornji Stubici.
Leta 2010 smo nastopili v Rovinju, na prireditvi v organizaciji Kulturno umetniškega društva Plesarin in s tem vrnili njihov nastop na naši prireditvi v Tolminu leto pred tem.
Veseli smo bili povabila na Mednarodni folklorni festival CIOFF*-a »Zlatna sopela« leta 2011 v Poreču. Povabljeni smo bili namreč po priporočilu italijanskih kolegov po našem nastopu na festivalu v Lanzu.
Leta 2013 smo se odpravili v Makedonijo in nastop na festivalu »Denovi na Ohrid« dopolnili z izleti v bližnjo in daljno okolico. V spremstvu prijaznega gostitelja smo obiskali nekaj znamenitih samostanov, vinsko klet Tikveš, zgodovinsko mesto Kruševo ter vasico Galičnik, kjer smo prisostvovali tradicionalni makedonski poroki.
Najpomembnejše gostovanje doslej pa smo opravili v jubilejnem letu 2015. Odpravili smo se v Bruselj, kjer smo nastopili na slovenskem veleposlaništvu in pred Evropskim parlamentom. Tudi to gostovanje smo združili z ogledi belgijskih mest Brugge in Gent, ter bruseljskih znamenitosti. Ob ogledu Evropskega parlamenta smo se seznanili z delovanjem te institucije ter prisostvovali odprtju razstave fotografij Zgornjega Posočja in originalnih risb Jane Dolenc, ki prikazujejo tolminsko oblačilno kulturo iz začetka prejšnjega stoletja.

“Naši ta stari pravjo tako”

Leta 2008 smo izdelali nove kostume za goriške plese. Razmišljali smo, kako bi jih predstavili javnosti in odločili smo se za folklorno prireditev z gosti. Določili smo termin – drugi vikend v maju – in odtlej vsako leto pripravimo prireditev z določeno temo. Na prvo prireditev smo povabili folklorno skupino iz Moščancev v Prekmurju in glasbeno skupino Suha špaga iz Škofje Loke.
Leta 2009 je bila tema prireditve ročna dela – ahlanje in predenje volne, pletenje nogavic, klekljanje, šivanje… dela, ki so jih nekoč opravljali ob dolgih zimskih večerih. V goste smo povabili folklorno skupono Plesarin iz Rovinja in skupino Leseni rogisti iz Kresnic pri Litiji.
Našo tretjo prireditev leta 2010 smo pripravili na temo ljudska glasbila in zvočila. Temo je z razlago in prikazi predstavil Tomaž Rauch, tolminski rojak, ki se s tem področjem tudi profesionalno ukvarja. Kot gostje so nastopili člani folklorne skupine Stu ledi iz Trsta in glasbena skupina Šavrinski godci.
Tema četrte prireditve leta 2011 je bila ljudska pesem. Gostili smo skupini ljudskih pevk in pevcev Cintare in Kerlci ter folklorno skupino COF, vse iz Ljubljane.
Leta 2012 smo izbrali temo ljudsko pripovedništvo. Predstavila sta jo naš igralec Ludvik Janež iz Čadrga in Franc Torkar, v Kranju živeči rojak iz Ruta v Baški grapi, ki se trudi ohraniti staro govorico tega območja. V pogovoru sta vsak v svoji govorici povedala marsikatero prigodo iz nekdanjega življenja. Gostujoča skupina je bila folklorna skupina Ozara iz Kranja.
Tema šeste prireditve leta 2013 je bila ljudske vraže. Prikazali smo splet Kalamon, v katerem Ludvik »prikliče«hudiča, naša dramska skupina pa je prikazala več verovanj, na katere so se nekoč ljudje opirali ob nerazumevanju naravnih pojavov. Tokrat smo v goste povabili folklorno skupino Koleda iz Velenja.
Leta 2014 smo izbrali temo pustni običaji. Povabilu so se odzvali ˝pustarji˝ iz Ruonca v Benečiji in prikazali, kako izgleda pustovanje pod Matajurjem. Mi smo prikazali splet z maškarami, ki so nekoč na svatbah prinašale srečo v zakonu. Gostujoča folklorna skupina je bila tokrat folklorna skupina Kres z Novega mesta.
V jubilejnem letu 2015 smo v istem dnevu pripravili kar dve prireditvi. Dopoldan je potekala prireditev Dan folklore v Tolminu, na kateri so nastopile vse otroške in odrasle folklorne skupine iz Posočja in Benečije. Večerna prireditev Naši ta stari pravjo tako je bila posvečena našemu jubileju. S kostumi in plesi smo prikazali razvoj skupine od ustanovitve do danes. Naši gostje so bili člani folklorne skupine Volkstanzgruppe iz Beljaka, nedavno s Tolminom pobratenega mesta na Avstrijskem Koroškem. Na prireditvi smo podelili društvene plakete za 20, 25 in 30-letno delovanje v društvu. Od ustanovitve so delovali v društvu trije člani in sicer Marija in Miran Klinkon ter Angelca Brešan.
V tem letu smo izdelali tudi nove kostume za koroške plese, ki smo jih plesali že dalj časa. V njih smo prvič zaplesali prav na prireditvi ob 30-letnici FS Razor.
Članom gostujočih skupin smo vsako leto popestrili obisk z vožnjo po jezeru na Mostu na Soči ali ogledom Tolminskih korit.
Z gostujočimi skupinami smo se vedno dogovorili za izmenjavo nastopov. Tako smo tudi mi nastopili prav v vseh krajih, od koder so doslej prišli naši gostje in tako predstavljali folklorno izročilo Zgornjega Posočja.
Poleg prireditve Naši ta stari pravjo tako smo leta 2010 pripravili še mednarodni folklorni večer v Tolminu. Na njem je nastopila FS Rododendro iz Lanza pri Torinu, Kulturno umetniško društvo Kozara iz Prijedora, glasbena skupina Dednina in mi kot gostitelji. Folkloriste iz Lanza smo gostili več dni in jim pokazali nekaj turističnih zanimivosti našega območja. S tem smo se jim oddolžili za njihovo gostoljubje pred letom dni v Lanzu.

Ostali pomembnejši dogodki

Kulturno društvo Folklorna skupina Razor je imelo v svojem tretjem desetletju dobre pogoje za delovanje. Za vaje smo imeli enkrat tedensko na voljo brezplačno uporabo Tornijeve dvorane na Rutarjevi ulici v Tolminu. Leta 2012 smo v isti stavbi pridobili še pisarno za hrambo dokumentacije in rekvizitov, sestanke in vaje dramske skupine. V Šolskem centru Tolmin pa plačujemo letni pavšal za vaje ali drugo uporabo po dogovoru z vodstvom obeh šol.

Leta 2011 smo pridobili status društva v javnem interesu.

V tem obdobju je bila Folklorna skupina Razor kar petkrat izbrana za NAJ nevladno organizacijo Goriške statistične regije iz upravne enote Tolmin. Leta 2009 je za dolgoletno uspešno delovanje prejela občinsko denarno nagrado. Mentor Boris Laharnar je leta 2010 dobil občinsko priznanje za ohranjanje kulturne dediščine.

Leta 2006 smo natisnili pesmarico, v kateri so zbrane ljudske pesmi, ki jih zapojemo na naših nastopih.
Ob petindvajsetletnici delovanja je društvo izdalo prvo predstavitveno zgibanko, ob tridesetletnici pa še drugo, na kateri smo zbrali običaje, ki smo jih prikazovali v odrskih postavitvah na srečanjih folklornih skupin.

Objave v medijih

V tretjem desetletju je bilo delovanje folklorne skupine Razor zabeleženo v raznih časopisnih ter radijskih in televizijskih prispevkih. Posamezne dogodke smo največkrat objavili v lokalnem EPIcentru – sedanjem Sočasniku, v Primorskih novicah, Goriški, Vzajemni itd.
Na radiu smo objavljali prispevke z najavami prireditev ter opravili več intervjujev o našem delovanju in sicer na Alpskem valu, Radiu Koper ter Radiu Robin. Leta 2012 smo s Smiljo Branja, glasbeno urednico na Radiu Koper, posneli radijsko oddajo z naslovom Gremo plesat, vabi Smilja Baranja. Na gostovanju v Bruslju pa je urednica za ljudsko glasbo na RTV Slovenija Simona Moličnik pripravila enourno radijsko oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki je bila v celoti posvečena naši skupini in gostovanju.
Nastopali smo tudi v več televizijskih oddajah. Najpogosteje so bili objavljeni prispevki na lokalni televiziji TV Tmin, ki so predstavljali naše nastope na folklornih srečanjih in prireditvi Naši ta stari pravjo tako. Leta 2008 smo nastopili na programih SLO1 in SLO2 v oddaji Izvir(n)i. Leta 2013 je bila na SLO1, SLO2 in TV Koper objavljena oddaja Na obisku, v kateri smo nastopili tudi mi. Leta 2015 pa je TV Tmin posnela dve daljši reportaži o 30-letnici našega delovanja ter o našem gostovanju v Bruslju.
Nastopili pa smo tudi v TV oddaji Pr´Francet, ki jo v raznih slovenskih krajih prireja skupina lokalnih televizijskih postaj, leta 2014 tudi v Tolminu.

Naši člani

Ob koncu tretjega desetletja šteje Kulturno društvo Folklorna skupina Razor 43 članov, med njimi je nekaj podpornih članov. Sestavlja jo godčevska skupina – tri harmonike, klarinet, violina in bajs. V skupini plesalcev je 12 parov, dramsko skupino sestavljajo štirje igralci, pevsko skupino pa pet pevcev.

Vsi dogodki so natančneje opisani v društveni kroniki, ki jo je prvih dvajset let zapisoval Janez Dolenc, od leta 2006 dalje pa Maja Kenda.

CIOFF* – International Council of Organizations of Folklore Festivals and Folk Arts