Folklorna skupina Razor – 20 let

Člane Folklorne skupine Razor vsa leta združuje ples, pesem, glasba, običaji in navade. So ljubitelji ljudskega izročila, iz katerega se nam odkrivata duša in značaj tolminskega človeka. To izročilo z ljubeznijo poustvarjajo in ga posredujejo sedanjim rodovom ter ga na ta način varujejo pred pozabo.

Trudijo se ne le negovati domačo folklorno zapuščino, temveč jo tudi raziskovati, poglabljati ter širiti med ljudi, kajti le tako bo preživela in se ohranila. To pa je mogoče doseči le s trdim in marljivim delom, požrtvovalnostjo in marsikdaj tudi odrekanjem.
''Dobro'' delo pa je tudi nagrajeno. Povabila v tujino ter udeležbe oziroma izbor na državno folklorno srečanje v Beltince, kjer so nastopili tudi letos, dokazujejo kvalitetno delo in izvedbo programa.

Ob dvajseti obletnici vsem plesalkam, plesalcem, pevkam, godcem, igralcem ter neutrudnim vodjem in strokovnim mentorjem iskreno čestitamo.

Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tolmin
in
Zveza kulturnih društev Tolmin





Beseda predsednika

Po preteku prvih deset let neutrudnega delovanja društva pri ohranjanju kulturne dediščine, ki so jo zapustili naši predniki v pesmi, plesu in običajih, se jih je zvrstilo še enkrat toliko. Tako praznujemo letos 20. obletnico delovanja naše folklorne skupine.
Ko preletim teh dvajset let, ki so v življenju kar hitro minila, ugotavljam, da je vsesplošni razvoj zelo hitro napredoval in so bile spremembe veliko bolj opazne, kakor v mladostnih letih. To se je dogajalo tudi pri delu folklorne plesne skupine in tudi dramske skupine, ki se je oblikovala istočasno. Iz dneva v dan smo bili boljši plesalci, dramska skupina pa je s svojim programom takoj navdušila vse obiskovalce.
In samozavest nam je rasla kakor gobe po dežju.
Med člani skupine, še posebno med tistimi, ki smo se dobivali v Tolminu, se je vedno bolj razplamtevala želja po nastopih. Za uresničitev tega cilja je bilo potrebno ustrezno dopolniti začetne "pogoje dela". To je najprej pomenilo, da se zbere zadostno število plesalcev in plesalk in seveda še kup drugih stvari, kot so narodne noše, koreografiranje, ustrezna glasbena priredba, sestava godcev in končno ne najmanj pomembna organizacijska struktura skupine.
Ko si skušam čim bolj živo priklicati v spomin naše vaje v začetku delovanja, je bilo čutiti, da bomo plesali le zaradi veselja do plesa.
Dogodki so se vrstili hitreje, kot smo jim lahko sledili. Nastopili so trenutki, ko smo sprejeli prvo povabilo za nastop. Močno vznemirjenje nam ni dalo mirnega koraka in začetniška trema je bila komaj obvladljiva. Prvi nastop smo odplesali dobro, kljub že omenjeni tremi. Nagrada, velik aplavz. Bili so dobri občutki in samozavest nam je močno zrasla. Nastopi so se vrstili drug za drugim. Uspehi, pohvale in potrjevanje kvalitete nam je dalo novih moči in veselja za nadaljnje delo. Le trdo delo in požrtvovalnost obeh mentorjev od katerih drug še vedno neutrudno skrbi za strokovno in umetniško kakovost plesa, sta nas pripeljala do takega ugleda, ki ga danes uživa naše društvo
V drugem desetletnem obdobju delovanja je mentorstvo prevzel Boris Laharnar, ki se je takoj zagrizel v delo in se odločil, da bo iz nas plesalcev iztisnil še več energije in nas naredil še boljše, kot smo bili do sedaj. To mu je tudi uspelo, saj smo bili kar trikrat izbrani za zaključno revijo odraslih folklornih skupin v Beltincih.
To je javna potrditev o kakovosti našega dela pri ohranjanju kulture, ki je nastajala, se oblikovala in ohranjala stoletja.
Ne morem mimo dejstva, da so za tak uspeh zaslužni vsi plesalci, igralci dramske skupine in godci, ki se jih je v tem času kar precej zamenjalo. Nekateri so vztrajali dalj časa, nekateri manj, nekateri pa vztrajamo še vedno in predstavljamo našo folklorno skupino po vsej domovini in tudi zunaj naših meja.
Zato izrekam zahvalo našemu mentorju Borisu Laharnarju in vsem plesalcem in igralcem za trud in požrtvovalnost, ki so ga vložili za obstoj in delovanje FS Razor.
V imenu društva se iskreno zahvaljujem tudi vsem donatorjem in sponzorjem za moralne vzpodbude in dodeljena finančna sredstva. Tudi Gimnaziji Tolmin in Centru za izobraževanje in usposabljanje Tolmin za prostore, ki nam jih za vaje nudita brezplačno. Zahvaljujem pa se tudi vsem, ki so kakor koli pomagali pri našem nastajanju in preteklem delovanju, oziroma so kako drugače pokazali dobro voljo, spoštljiv odnos in razumevanje za delo naše skupine.
Naj ob zaključku velja iskrena želja, da bi v medsebojnem spoštovanju in sodelovanju še dolgo uživali v številnih bodočih folklornih dogodivščinah.

Predsednik FS Razor
Miran Klinkon



Kratek pregled dela FS Razor prvih 10 let

Tolminska dežela ima poleg bistrih voda tudi mnogo lepih gora, kjer se na planinah pase živina in se v pastirskih stanovih pridelujeta sir tolminec in skuta. Ena najlepših takih planin je planina Razor pod prelazom Globoko, ki vodi na bohinjsko stran. Planina daje živini obilno pašo in pri jezercu Močilo tudi dobro vodo. Planince pa preseneča tudi z bogastvom planinskega cvetja od pomladnega encijana do zgodnje poletnega sleča in pozno poletnih planik in murk. Pod to planino je lepa gorska vas Tolminske Ravne, ki je nekdaj več kot sto prebivalcem nudila res preskromno življenje, zato so premnogi odhajali v svet za boljšim kruhom. Leta 1985 so se vaščani domislili, da bi priredili srečanje krajanov z vseh koncev Slovenije. To se je zgodilo 25. avgusta na lepo poletno nedeljo.
Predsednik vaške skupnosti Zdravko Kovačič je naprosil svojo teto, učiteljico Rafaelo Dolenc, živečo v Tolminu, da pripravi kulturni program. Le ta je bil bolj dramskega značaja in je bil tako uspešen, da so bili nastopajoči povabljeni jeseni tega leta na kmečki praznik v Zatolmin, kjer so na predlog godca Franca, Seljana iz Tolminskih Ravni, na odru zaplesali stari ples štajeriš v splošno navdušenje občinstva. Tu je bil start za folklorno plesno skupino, prvotno sestavljeno iz vaščanov, ki se je kasneje dopolnila še s skupino rojakov, ki je delovala v Tolminu, kjer jo je vodila ustanoviteljica Rafaela Dolenc. Udeleževala se je seminarjev za voditelje folklornih skupin v Ljubljani. Raziskala je tolminske plese in jih opisala, potem pa opravila še izpit za mentorja. Postopoma so se reševali problemi s prostorom za vaje, problemi z nošami in godci.
Za javno uveljavitev FS Razor je bil pomemben nastop na drugem srečanju folklornih skupin Slovenije v Cankarjevem domu aprila 1987, saj je bil naslednjega dne v Delu posnetek nastopa naše skupine s podnapisom "Mikavnost in lepota ljudskega plesa". Tolminskemu občinstvu se je FS Razor predstavila 12. junija 1987 v kinogledališču na "Večer starih plesov, pesmi in običajev", na katerem sta nastopili obe plesni skupini. Nastop si je ogledal tudi prof. Mirko Ramovš, vodilni raziskovalec ljudskih plesov v Sloveniji. Napovedal je, da bo našo skupino vključil v TV oddajo "Slovenski ljudski plesi". V začetku oktobra tega leta je prišla v Tolminske Ravne TV ekipa z režiserko Marijo Šeme Baričevič in v treh dneh posnela oddajo, prvič predvajano 4. februarja 1988. Konec tega leta je tudi TV Koper posnela zgodbo z naslovom "Razseljena družina". Tako je lepo uspela uveljavitev naše FS Razor.
Naša folklorna skupina je dala pobudo za raziskavo tolminskih ljudskih noš na ZKO Tolmin. Pod strokovnim vodstvom etnologinje Marije Makarovič sta v dveh letih opravili raziskavo Rafaela in Jana Dolenc, akademska slikarka, tako da je Makarovičeva spisala knjigo "Oblačilna kultura kmečkega prebivalstva na Tolminskem", ki je izšla leta 1999. Na podlagi teh raziskav je FS Razor naročila v izdelavo ljudske moške in ženske noše.
FS Razor je devet let delovala v okviru Krajevne skupnosti Tolmin, potem pa je bila registrirana kot samostojno kulturno društvo FOLKLORNA SKUPINA RAZOR TOLMIN.
Za 10-letnico 1995 je mentorica Rafaela Dolenc pripravila brošuro, obsežno 32 strani, ki z besedo in sliko prikazuje delo društva v tem času.
Tedaj je mentorstvo prepustila mlajšim močem. 26. avgusta 1995 je organizirala še proslavo 10-letnice, ki se jo je udeležil prof. Mirko Ramovš, predsednik odbora za plesno dejavnost pri ZKOS. Imel je lep nagovor, čestital za uspešno delo in podelil priznanja članom. Priznanje za 10 let aktivnega dela v društvu je prejelo 9 članov, za 5 let pa l7 članov društva.
Potem je teklo delo z mnogimi bolj ali manj uspešnimi nastopi plesalcev, a tudi dramske skupine. Sprva je v tej skupini sodelovala tudi mentorica, zlasti z besedili, kasneje sta jo prevzela Ludvik Janež in Angelca Brešan.


Prof. Janez Dolenc

Drugo desetletje

Mentorica Rafaela Dolenc me je k sodelovanju pritegnila maja leta 1989. Nadomestil naj bi odsotnega plesalca na pomembnem gostovanju v Avstriji. Njenemu vztrajnemu prepričevanju se ni bilo mogoče upreti in nekaj minut za tem, ko je prišla na obisk, sva že plesala zibenšrit po domači kuhinji. Mudilo se je, naučiti me je morala celoten program. V Avstrijo sem odpotoval kot »izkušen« plesalec, saj je bil to že moj tretji nastop. Kljub temu, da sem na začetku privolil le v začasno sodelovanje, sem ostal med ravenskimi rojaki in njihovimi sorodniki, ki so oblikovali tedanjo folklorno skupino. Gospa Rafaela me je tudi prepričala, da sem si čez nekaj let pridobil kvalifikacijo za vodenje folklornih skupin in me s tem določila za svojega naslednika. Skupino mi je formalno predala ob jubilejni deseti obletnici,dejansko pa 1.oktobra 1995.
Folklorna skupina Razor je bila takrat že precej uveljavljena. Mentorica je postavila trdne temelje skupine, bogat plesni program v privlačnih nošah je obetal uspešen razvoj. Razširitev programa z vsemi plesi iz Posočja, od Trente do Gorice, je bil uresničljiv cilj. Nekoliko več težav smo pričakovali pri pridobivanju mlajših plesnih parov, pevk in pevcev ter pri uvajanju novih instrumentov v glasbeno spremljavo. Uvrstitev na državno srečanje folklornih skupin ali celo povabilo na pomembnejši mednarodni festival pa je bila bolj skrita želja, kot realno pričakovanje.
Začeli smo zagnano. Učili smo se novih plesov ter skrbeli za pravilno in enotno izvajanje programa. Andreja Peternel, ki si je tudi pridobila kvalifikacije za vodenje folklornih skupin, mi je bila v veliko pomoč. Toda vabil na nastope je bilo proti koncu tisočletja malo. Najmanj leta 1998, samo 10. Nekaj gostovanj smo morali odpovedati zaradi premalo plesnih parov. Zaradi godcev nismo nikoli


odpovedali nastopa. Imamo zvestega in zanesljivega harmonikarja Ludvika Črva, ki je takrat ves program igral sam s spremljavo kontrabasista. Na medobmočnih srečanjih folklornih skupin nismo bili uspešni, čeprav ocenjujem, da so bile naše predstave kljub nekaterim napakam dobre.
Bili so tudi veseli dogodki. Poročila sta se Mojca Dolenc in Emil Hvala, toda s tem smo žal izgubili še dva člana. Leta 1999 je izšla knjiga Marije Makarovič Oblačilna kultura kmečkega prebivalstva na Tolminskem, ki je nastala s sodelovanjem članic FS Razor Rafaele in Jane Dolenc.
Jubilejno leto 2000, ko naj bi praznovali petnajsto obletnico, smo dočakali z zelo skromno zasedbo in s skrhanimi odnosi v skupini. Na medobmočno srečanje v Vipavo smo odpotovali s samo petimi plesnimi pari in harmonikarjem. Zdelo se mi je, da ta dan, 21.maja 2000, odhajamo na svoj zadnji nastop. Med večerjo po predstavi pa se je zgodilo veliko presenečenje. Profesor Mirko Ramovš, ki je ocenjeval skupine na tej reviji, nas je izbral za državno srečanje odraslih folklornih skupin na 30. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih. Postavil pa je pogoj: vsaj sedem parov in bogatejša glasbena zasedba. Vzdušje v skupini se je v trenutku izboljšalo. Splet smo popestrili z običajem zbiranja denarja za godce in s plesnim vložkom igralskega para. Pri glasbi so nam priskočili na pomoč člani Dednine s klavirsko harmoniko in priložnostnim glasbilom nu-nu, sam pa sem se lotil violine. Pridobili smo še dva plesna para. Izdelali smo barvno zgibanko s predstavitvijo folklorne skupine. Posledica udeležbe festivala v Beltincih je bila več povabil na pomembnejše nastope, med drugimi tudi na jurjevanje v Črnomlju.
Na začetku leta 2001 se je v skupino vključilo kar osem članov hkrati. Prihajali so še novi, tako da je kljub nekaterim odhodom število članov naraslo preko 40. Povečanje članstva je prineslo obilo dela. Pri učenju plesov so na posebnih vajah za novince nesebično pomagali izkušeni plesalci. Andreja Peternel je vložila ogromno truda v nabavo in oblikovanje dodatnih noš. Metka Ivančič je vzgajala pevce. Za organizacijo nastopov, prevozov, sestankov in družabnih srečanj pa je skrbel predsednik Miran Klinkon. Kvaliteta skupine je vidno napredovala in spomladi 2003 smo bili ponovno povabljeni na zaključno revijo folklornih skupin v Beltince.


Nastopov je bilo lani več kot običajno, po dolgem času smo presegli število 30. Gostovali smo tudi v tujini, v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Sodelovali smo v več televizijskih oddajah, predstavili so nas tudi v nekaterih časopisih. Ob koncu lanskega leta je nekaj članov izstopilo iz društva, med njimi tudi obetavna Nika Rutar, ki pa jo je uspešno zamenjal mladi harmonikar Matjaž Kos. Tako se nam za prihodnost glasbene spremljave ni treba bati, zlasti če se bomo okrepili še s klarinetistom. Letos nastopa 10 plesnih parov. Lahko bi jih bilo več, nekaj deklet je namreč ostalo brez plesalca. Število vseh vpisanih članov je 37.
Folklorna skupina Razor se predstavlja na spletnih straneh, ki jih s svežimi informacijami in fotografijami dnevno ureja plesalec in blagajnik Marko Torkar (www.kd-fsrazor.si). Z novo koreografijo plesov zgornjega Posočja »Ciglc za h bajakem« smo se letos maja na medobmočnem srečanju v Postojni že tretjič v zadnjih šestih letih uvrstili na zaključno revijo odraslih folklornih skupin Slovenije v Beltincih. Odprte so nam tudi poti do mednarodnih festivalov po svetu. Stroški potovanj, ki jih mora pokriti vsaka sodelujoča skupina sama, pa so za nas žal še previsoki.

Mentor Boris Laharnar







Dramska skupina


Sestavni del folklorne skupine Razor je tudi dramska skupina.
Njen začetek sega daleč nazaj v petinosemdeseta leta v čudovito gorsko vasico Tolminske Ravne, na praznik krajanov.
Menjavale so se igralke in igralci, a vseeno se je dramska skupina ohranila do danes.
Dvajset let izrednega, uspešnega in plodnega dela ni mačji kašelj. Ideje in navdih so črpali iz bogatega ljudskega izročila, ki se je še ohranilo v teh lepih tolminskih hribih.
Dramska skupina je polno zaživela, ko sta se ji pridružila še Jožica Pajer in Ludvik Janež. V tej zasedbi so nastopali skupaj s plesalci ali pa kar na samostojnih nastopih. Tudi skeči so bili pisani za tako število igralcev. Najbolj uspešni so bili: Dve generaciji, Snubljenje in Poslanec. Kasneje je dramsko skupino zapustila Rafaela Dolenc, tako, da so ostali še Jožica Pajer (Marička), Angelca Brešan (Pepa) in Ludvik Janež (Pepi). V tej zasedbi je bila dramska skupina tudi zelo uspešna. Ludvik je največ igral lik sina, boječega sramežljivega kmečkega fanta, ki se boji punc, v nekaterih skečih pa Pepinega moža. Angelca lik ljubeče skrbne matere, ki se boji za svojega sina Pepija, ki je kljub letom še vedno neporočen, ali pa igra ženo Pepija, ki se velikokrat sporečeta. Jožica Pajer je v skečih največkrat predstavljala Pepijevo dekle ali ženo. V tistih letih so bili najboljši skeči: Zet, Strgani žakoni, Trpin.
Leta 2001 je zapustila folklorno in tudi dramsko skupino Jožica Pajer, tako sta ostala le Angelca Brešan in Ludvik Janež. Kljub velikim težavam, ki sta jih imela.
Angelca z zdravjem, Ludvik pa s pomanjkanjem časa, ukleščen med službo, kmetijo v Čadrgu in družino, pa še v popotresno obnovo, Pepa in Pepi nista klonila. Napisala sta nekaj čudovitih skečev: Ljubezen je slepa, Medved, Pod kovtrom, Pri sosedu, Skrivač, Grem pa od hiše in druge. Samo skeč Ljubezen je slepa je doživel več kot trideset ponovitev na odrih in prireditvah.


Angelca Brešan in Ludvik Janež ne igrata le na odrih, ampak sta prava ljudska pripovednika. Hodita po vrtcih in osnovnih šolah, kjer pripovedujeta pravljice iz ljudskega izročila in dogodivščine iz kmečkega življenja v domačem narečju.

Ludvik Janež






Iz naše kronike
1996
Od 1. do 5. maja je FS Razor z letalom poletela na izlet v Katalonijo. Ogled Barcelone, znamenite cerkve Sagrada Famiglia, obisk samostana Montserrat. Povratek z avtobusom preko Azurne obale.
31.maja je ustanoviteljica FS Razor Rafaela Dolenc prejela plaketo občine Tolmin za desetletno delo pri tem društvu.
21.septembra je v TV oddaji Gore in ljudje nastopila starejša skupina plesalcev iz Tolminskih Raven.
20.decembra je bil občni zbor v grajski kleti hotela Krn.


1997
Plesalka Andreja Peternel se je do aprila v Ljubljani udeležila šestih seminarjev, izdelala predpisano seminarsko nalogo o tolminskih plesih in si pridobila kvalifikacije za vodenje folklornih skupin.
14.maja je TV Slovenija na terasi hotela Krn posnela plese zgornjega Posočja za oddajo o Posočju.
11. in 12.novembra se je FS Razor udeležila martinovanja v Zrečah. Obisk Zlatega Križa in pokušina vin, izlet na Roglo.
Občni zbor je bil 20.decembra v Zatolminu. Tajništvo je prevzela Mojca Dolenc.

1998
24.februarja smo sodelovali v pustnem sprevodu Junaki sherwoodskega gozda z Robin Hoodom na čelu.
Andreja Peternel je vso zimo vodila osnovnošolsko folklorno skupino.
13.marca je Mojca Dolenc povabila FS Razor na dekliščino v Poljubinj, kjer so ji izročili poročno darilo. Ob njeni poroki 23. marca so nastopili trije pari pred muzejem.
Ob 50. letnici FS France Marolt smo si ogledali proslavo v Cankarjevem domu.
13.septembra smo sodelovali na dnevu narodnih noš v Kamniku v povorki.
FS Razor in pevski zbor Znamenje iz Volč so se odpeljali v Ljutomer na skupno martinovanje. Ob 11. uri so prispeli v hotel Jeruzalem. Popoldne so obiskali vinsko klet Železne dveri in Babičev mlin v Veržeju. Zvečer martinovanje v hotelu, naslednji dan, v nedeljo, povratek v Tolmin.
12.decembra je bil občni zbor v hotelu Krn.

1999
16.februarja, na pustni torek, smo dali tri »čarovnice« za spremstvo »badamacem«.
TV Primorka je 18.septembra posnela v Tolminskih Ravnah predstavitev kraja po scenariju Rafaele Dolenc. V začetku nastop plesalcev na Ograjnci, nato je stara Žefčevka predla volno, najbolj zanimivo pa je bilo oranje, ko se je v plug vpreglo šest močnih možakov. Oddaja je bila na sporedu 3. in 4.oktobra.
Občni zbor FS Razor je bil 17.decembra v grajski kleti hotela Krn.

2000
V soboto, 4.marca, so sodelovali trije člani na predstavi Pustna mineštra, udeležili so se tudi pustnega sprevoda v torek, 7.marca in pogreba pusta 8.marca.
28. aprila je šla FS Razor na izlet na Jadran, na Kornatske otoke. Na povratku pa še obisk Plitvic.
20.maja je TV Primorka v Vrtojbi posnela posebno oddajo o FS Razor. Pet parov je predstavilo štiri splete plesov, dramska skupina pa skeče. V oddajo so bili vključeni tudi razgovori z mentorjema.
Ob petnajstletnici smo izdelali barvno zgibanko s predstavitvijo folklornega društva.


2001
12. januarja je bil občni zbor v grajski kleti hotela Krn. Predsednica Mateja Golja se odreče predsedstva, za predsednika soglasno izvoljen Miran Klinkon. Novi blagajnik Marko Torkar, tajnica Dorica Kusterle.
Del FS Razor je sodeloval na predstavi Pustna mineštra v soboto, 24.februarja, potem pa še v sprevodu v nedeljo in torek. V sprevodu so bili tudi pusti iz Liga, ki imajo kovinske maske.
29.maja je TV Tmin posnela prispevek za oddajo Novice iz Tolmina.
V gostilni v Zatolminu je bilo 29.novembra zapoznelo martinovanje.

2002
V gostilni Pri Kranjcu je bil 18. januarja občni zbor.
TV Slovenija je 21. januarja za oddajo Dober večer posnela v Čadrgu skeče Zet, Ljubezen je slepa in Skrivač.
Nekateri člani so 3. februarja sodelovali v pustni povorki z zamejci na Livku.
9. februarja sodelovanje na obeh predstavah Pustne mineštre, 10. februarja v pustni povorki, 12. februarja v povorki s tolminskim grofom in njegovim spremstvom, 13. februarja na pustnem pogrebu.
25.maja na Selah pri Volčah snemanje za TV oddajo Vsakdanjik in praznik. Oddaja je bila na sporedu 5.maja na prvem programu TV Slovenija.
1.septembra smo se udeležili mednarodne folklorne parade v Gorici (Italija). Sprevod folklornih skupin z vsega sveta skozi mesto, skupine so spotoma tudi zaplesale.
TV Slovenija je 22.decembra v Čadrgu posnela božične šege.

2003
18. januarja je bil občni zbor v Zatolminu.
Nekateri člani so sodelovali na Pustni mineštri v soboto 1.marca, na pustni povorki v nedeljo 2. marca in na paradi v torek 4.marca.
17.marca smo nastopili v oddaji Izvir(n)i na TV Slovenija, ponovitev 23. marca.

2004
23. januarja je bil občni zbor v gostišču Štefan na Postaji.
Za srečanja folklornih skupin smo pripravili novo odrsko postavitev Zapor.
24. julija se je poročila plesalka in pevka Mateja Golja. Zaplesali smo ji pred muzejem.
7.avgusta se je FS Razor udeležila parade ljudskih noš na 61.Villacher Kirchtag v Beljaku.
3.septembra je nekaj članov sodelovalo na predstavitvi ljudskih noš severne Primorske v Solkanu.

2005
23. januarja 2005 je bil občni zbor v Zatolminu.
Za srečanja folklornih skupin smo pripravili novo odrsko postavitev Ciglc za h bajakem.
5. februarja so nekateri člani sodelovali na dveh predstavah Pustne mineštre.
6.avgusta se je FS Razor udeležila parade ljudskih noš na 62.Villacher Kirchtag v Beljaku

Prof. Janez Dolenc in Boris Laharnar



Pregled pomembnejših nastopov 1996 - 2005

1996
 Kobarid, nastop za zamejske Slovence, januar
 muzejski vlak na Postaji v počastitev 90-letnice Soške proge, železničarji v avstrijskih uniformah, nastop mažoretk iz Ljubljane z godbo, pozdrav župana Božiča in direktorja železnic Reščiča, maj
 Goriški sejem v Novi Gorici, junij
 dvodnevno gostovanje na mednarodnem prazniku športa in prijateljstva v Nimisu (Italija), junij
 proslava 100-letnice Soške podružnice SPD na planini Razor, julij
- vsakoletno srečanje Slovencev na Matajurju (Italija). Nastop s samo enim plesom, ker se je med prireditvijo zgrudil od kapi zadet Izidor Predan, predsednik društva Ivan Trinko v Čedadu, avgust
 tradicionalna prireditev Poletje pod Kojco v Zakojci, avgust
 proslava 700-letnice fare in 900-letnice omembe kraja v Ročinju, september
 v Ročinju predstavitev brošure Jožeta Muniha Zdravilne vode na Tolminskem, september
 4. Ajns na Šentviški Gori, oktober
 praznik kostanja na Ligu, oktober

1997
 praznovanje dneva žena na Kneži, marec
 gospodarsko turistični sejem v Vidmu (Udine), nastop pred stojnico Posoške turistične zveze, april
 medobmočno srečanje primorskih FS v Portorožu, april
 večer ljudskih plesov in napevov Posočja v tolminskem kinogledališču, maj
 Transverzala utrinkov Erneste Drole v Znojilah, nastop FS Razor v Stržišču, avgust
 Gorski praznik na Matajurju (Italija), kulturni program, govoril predsednik Gorske skupnosti Marinig, september
 Dnevi ljubiteljske kulture v Kobaridu, september
 5. Ajns na Šentviški Gori, september

1998
 proslava za dan žena in materinski dan na Kneži, marec
 prvi javni nastop osnovnošolske FS v turističnem centru Zreče pod Roglo, april
 medobmočna revija primorskih otroških FS v Kopru, maj
 uvrstitev osnovnošolske skupine na državno srečanje otroških skupin, nastop v Mariboru, maj
 na občinski praznik območna revija FS v kinogledališču Tolmin, maj
 dvodnevno gostovanje osnovnošolske skupine na Alpe Adria v Trentu (Italija), junij
 medobmočna revija primorskih FS v Sežani, junij
 praznovanje dneva osamosvojitve na Žagi, junij
 na Livku mednarodni pohod prijateljstva na Topolovo, junij
 obrodelna popotresna prireditev za Posočje na športnem igrišču v Drežnici, avgust
 mednarodno srečanje čebelarjev v hotelu Emona v Portorožu, september
 nastop otroške FS na prireditvi 6.Ajns na Šentviški Gori, september.


1999
 krajevni praznik Šenpav v Poljubinju, maj
 območna revija odraslih FS v Tolminu ob občinskem prazniku, maj- medobmočna revija primorskih FS v Kopru, maj
 srečanje starejših občanov v Novi Gorici, junij
 krajevni praznik Janeza Krstnika v Šebreljah, junij
 nastop dramske skupine na planini Razor ob planinskem prazniku, julij
 praznik Fiesta in piazza v kraju Turriaco (Italija), september
 nastop dramske skupine na Alpskem valu, september
 nastop v petih predstavah operete Radovana Gobca Hmeljska princesa v italijanski Gorici, oktober
 revija občinskih plesnih skupin v Tolminu, december
 nastop dramske skupine na Alpskem valu, december
 v okviru Milenija nastop v šotoru na tolminskem Placu, december

2000
 območno srečanje otroških in odraslih FS v tolminskem kinogledališču, maj
 srečanje medicinskih sester iz vse Slovenije na Dobrovem v Brdih, maj
 medobmočno srečanje FS severne Primorske v Vipavi, maj
 košparski praznik na Volarjih, junij
 Kobariški sejem, junij
 proslava dneva državnosti na mestnem trgu v Tolminu, junij
 krajevni praznik na Kneži, junij
- v Drežnici srečanje folklornih skupin Posočja in FS Triglav iz Kanade, julij
- nastop dramske skupine na dnevu planincev na planini Razor, julij
- zaključna revija odraslih FS na 30. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih – Gnes je en lejpi den, julij. Pohvala za izvirne noše in plese
- dan ajdovskih planincev na Čavnu, sodelovala dramska skupina, avgust
- otvoritev obrtnega sejma v Celju, plesi in povedka o košpah, avgust

2001
- območna revija odraslih FS v kinogledališču Tolmin, marec
- hotel Kanin v Bovcu, nastop za goste iz Nemčije, april
- medobmočna revija otroških in odraslih FS Ljudski plesi in napevi na škofijski gimnaziji v Vipavi, maj
- proslava Turističnega društva Podbrdo v Hudajužni, junij
- Jurjevanje v Beli Krajini. Ogled Bele Krajine, zvečer nastop, junij
- pri Palukču nastop za vodstvene delavce Slovenije, junij
- proslava 105-letnice Soške podružnice SPD na planini Razor, julij
- dobrodelna prireditev v Bovcu za pomoč pri popotresni obnovi, september
- praznik beneške Gorske skupnosti na Matajurju (Italija), september
- slovesnost ob zaključku popotresne obnove v Tolminskih Ravnah. Udeležili so se je ministra Janez Kopač in Pavle Gantar, tolminski župan Julijan Šorli in vodja obnove Stanislav Beguš. Scenarij in izvedbo programa je pripravila Rafaela Dolenc, september
- 9. Ajns na Šentviški Gori, september
- Angelca Brešan je dijakom iz Avstrije pripovedovala tolminske povedke v narečju, oktober


2002
- območno srečanje otroških in odraslih FS v kinogledališču Tolmin, marec
- medobmočna revija FS severne Primorske v Vipavi, maj
- nastop pri Palukču za avtobus udeležencev zavarovalnice Triglav iz Gorenjske, maj
- kulturni praznik v Volčah, julij
- jubilejni 10. Ajns na Šentviški Gori, obenem 45-letnica folklore na Planoti. Gost Beltinška banda z Vladom Kreslinom, julij
- 7. kmečki praznik v Babincih pri Ljutomeru in srečanje FS treh dežel: Slovenije, Hrvaške in Madžarske, junij
- praznik na Idriji pri Bači ob zaključku obnove cerkve, kresovanje, junij
- otvoritev obnovljene mlekarne in srečanje gorskih kmetij v Čadrgu. Govor župana in direktorja TNP Janeza Bizjaka, zastopnik ministra Buta Simonič je prerezal trak, julij
- dan planincev ob planinski koči na planini Razor, govoril podsekretar ministra za kulturo Silvester Gaberšček, julij
- v Novi Gorici predstavitev knjige Stojana Kenda Pohodniške poti, november

- večer pesmi in plesov Nekoč je bila pesem v Lokovcu, oktober

2003
- območno srečanje otroških in odraslih FS v kulturnem domu v Bovcu, februar
- kmetijski sejem v Veroni. Minister Franc But se je fotografiral s FS Razor, marec
- medobmočno srečanje FS v kinogledališču Tolmin in podelitev jubilejnih priznanj, maj
- mednarodno srečanje narodnih parkov v kraju Prato (Ravanca) v Reziji, maj
- nastop na železniški postaji, sprejem gostov iz Avstrije, junij
- krajevni praznik v Volčah, julij
- nastop v termalnem zdravilišču Banovci, julij
- zaključna revija odraslih FS na 33. mednarodnem festivalu v Beltincih. Profesor Mirko Ramovš proglašen za častnega občana tega kraja, julij
- poletna šola slovenskega jezika v Portorožu, avgust
- etnološki praznik v Krtovšah v Gorenji Trebuši, september
- dvodnevno gostovanje v Rimu na slovensko italijanskih poslovnih dnevih, december


2004
- občni zbor učiteljev za slušno prizadete v Ljubljani, januar
- kulturni praznik v Ročinju, februar
- hotel Histrion v Portorožu, nastop za goste iz Italije, februar
- kmetijski sejem v Veroni, marec
- območno srečanje odraslih FS in ljudskih pevcev zgornjega Posočja v tolminskem kinogledališču, marec
- proslava ob vstopu Slovenije v Evropsko skupnost, avla Šolskega centra v Tolminu, april
- mednarodno srečanje narodnih parkov v Pušji vesi (Venzone, Italija), maj
- medobmočna revija odraslih FS Primorske v Sežani, maj
- hotel Kanin v Bovcu, nastop za goste iz Izraela, maj
- 3.gorski maraton treh občin na Petrovem Brdu, slikanje z bivšim predsednikom republike Kučanom in evropskim veleposlanikom Fouerejem, junij
- kulinarični center v Sori pri Medvodah, julij
- praznik planincev na planini Razor, julij
- gostovanje mladinskega ženskega pevskega zbora iz Smedereva, nastop pri Palukču, julij
- 5.srečanje krajanov in zdomcev v Koritnici, julij
- krajevna prireditev Poletni večer pri fontani v Solkanu, julij
- praznik breskev v Prvačini, avgust
- krajevni praznik na Premu pri Ilirski Bistrici, avgust
- Dnevi narodnih noš v Kamniku, nastop na odru na glavnem trgu, september
- predstavitev ljudskih noš Primorske v Solkanu, september
- pripovedovanje povedk učencem na Šentviški Gori, oktober
- prireditev Gusti di frontiera v Gorici (Italija), več nastopov med povorko, oktober
- otvoritev asfaltne ceste Kal – Stržišče, nastopa na Kalu in v Stržišču, oktober
- gostovanje v Bekeschabi na Madžarskem na festivalu Kolbaszfesztival. Ogled mesta Gyula na romunski meji, nastopa v športni dvorani in pod šotorom, oktober

2005
- Dan maternega jezika v Podbrdu, marec
- območno srečanje odraslih FS in ljudskih pevcev Zgornjega Posočja v kinogledališču Tolmin, marec
- medobmočna revija odraslih FS Primorske v Postojni, maj
- Poglejte, kako so štmani – predstavitev ljudskih noš Tolminske v organizaciji tolminskega muzeja, maj
- letni koncert mešanega mladinskega pevskega zbora Gimnazije Tolmin in 50-letnica AET Tolmin v kinogledališču v Tolminu, maj
- gostovanje v Furlaniji. Po prijateljskem srečanju skupin v kraju Turrida di Sedegliano (Udine) nastop v Villi Manin na festivalu Danzaeuropa Folk 2005. Sodelovale FS iz Slovenije (Razor in Sava Kranj), Italije, Avstrije in Hrvaške, maj
- Poletne igre Hidria 2005 v Spodnji Idriji, junij
- krajevni praznik v Ročinju, junij
- srečanje tolminskih planincev pri koči na planini Razor, julij
- nastop na folklornem festivalu zgodovinskih mest v Ogleju (Italija), skupaj s FS Adlešiči iz Bele Krajine, julij
- hotel Radin v Radencih, julij
- zaključna revija odraslih FS Slovenije na 35.mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih, julij

V drugem desetletju smo nastopili v naslednjih krajih:
Slovenija:
Babinci, Banovci, Beltinci, Bilje, Bovec, Celje, Cerkno, Čadrg, Čaven, Črnomelj, Dobrovo, Drežnica, Gorenja Trebuša, Hudajužna, Idrija pri Bači, Kal, Kamnik, Kneža, Kobarid, Koper, Koritnica, Kromberk, Lig, Livek, Ljubljana, Lokovec, Modrejce, Most na Soči, Nova Gorica, Opatje Selo, planina Razor, Postaja, Petrovo Brdo, Podbrdo, Poljubinj, Portorož, Prem, Prvačina, Radenci, Ročinj, Rut, Sela pri Volčah, Sežana, Sodražica, Solkan, Sora, Spodnja Idrija, Stržišče, Šebrelje, Šempeter, Šentviška Gora, Tolmin, Tolminske Ravne, Vipava, Vitovlje, Volarje, Volče, Vrtojba, Zakojca, Zatolmin, Žaga

Italija:
Aquileia (Oglej), Gorica, Matajur, Nimis, Prato (Ravanca), Rim, Topolovo, Turriaco, Udine, Venzone, Verona, Villa Manin

Avstrija:
Beljak
Madžarska:
Bekescsaba



Statistični podatki
nastopi nastopi
člani vaje plesi običaji,skeči
--------------------------------------------------------------------
1996 26 55 21 23
1997 24 47 15 17
1998 24 51 10 8
1999 24 57 17 11
2000 28 49 17 19
2001 32 61 18 20
2002 36 62 21 23
2003 42 79 19 22
2004 37 58 33 31
2005(do 31.7.) 37 42 15 13

Prof. Janez Dolenc in Boris Laharnar


Plesi Soške doline

Osnovni program folklorne skupine Razor so plesi iz Soške doline, od Zgornje Trente do Gorice. Te plese so plesali v Posočju pred več kot sto leti, ohranili pa so se po zaslugi prizadevnih raziskovalcev ljudskega izročila, ki so na terenu od starejših prebivalcev že od druge svetovne vojne naprej zbirali in zapisovali podatke o pesmih, plesih, glasbi in običajih na celotnem slovenskem območju. Plesi iz Posočja so skupaj z vsemi primorskimi plesi zapisani v dveh knjigah profesorja Mirka Ramovša iz zbirke Polka je ukazana, Od slovenske Istre do Trente. Za vsak ples posebej je poleg opisa drže, korakov in gibanja po prostoru naveden kinetogram, dodane so tudi note in vsi podatki o izvoru plesa.

Najstarejši so skupinski plesi:

kača – plesalke in plesalci se držijo za roke in plešejo razne figure s prepletanjem

povštertanc – plesna igra z izbiranjem soplesalca s pomočjo blazine

špegu – izbira soplesalca s pomočjo ogledala

ples z metlo – plesna igra z nadštevilnim plesalcem in menjavo soplesalca

zbiranje denarja za godce ali pijačo z lovljenjem »povštra« - vino so na koncu veselice skupaj popili



Parni plesi:

Štajeriš spada med najstarejše parne plese na Slovenskem. Ohranjeni so štajeriši iz Trente (rej), Soče, iz Breginjskega kota, iz Tolminskih Raven, kjer so ga imenovali ta naumna, več variant tega plesa je doma v Kalu nad Kanalom (oberštajer), v Goriških Brdih in v Štandrežu (štajriš), verjetno pa so ga plesali v vsej Soški dolini. Pretežno so ga plesali v valčkovih korakih, včasih tudi s poskoki. Za štajeriš najbolj značilne figure so vrtenje dekleta ali fanta pod roko ter skupno previjanje s sklenjenimi rokami. V zgornjem Posočju so ples prekinjali z vmesnim solo petjem poskočnic in zbadljivk

Zibenšrit je eden od najbolj razširjenih ljudskih plesov na Slovenskem. V naših krajih ima ta ples različna imena: simšrit (Trenta), sedem šritov (Kal nad Kanalom), sedem korakov ali cotič (Brda), Češpe, hruške, jabolka (Trebuša), na Goriškem pa je dobil ime šetepaši (Števerjan). Variant je veliko, vse so si precej podobne. Posebnost med vsemi je tolminski zibenšrit, ki je zibenšrit samo po obliki, melodija je pa šotiš.

Mazurka je bila najbolj razširjena ob koncu 19.stoletja in v prvi polovici 20.stoletja. Tudi ta ples ima različna imena. V Trenti in Žagi mezurka oz. menzurka, v zgornjem Posočju in v Brdih tudi mazulka, v Čezsoči drajlinder, v Borjani pa cimalca. Skupina Razor pleše tolminsko mazurko, za katero je značilen dvig plesalke med obratom in goriško mazurko, ki je po melodiji in figurah (počasna, elegantna) popolnoma različna od tolminske.

Mrzulin je varianta mazurkine podvrste varšavljanke. Na Tolminsko in Bovško je ta ples prišel z Gorenjskega in Notranjskega. V Trenti so mu rekli binervalcer, v Čezsoči pa podegajga oziroma pudgajga.

Šotiš je bil pred dvesto leti splošno razširjen meščanski ples, od sredine 19.stoletja pa se je preselil na podeželje. Zanj so značilni menjalni koraki (trikoraki), ponekod se je malo pomešal z zibenšritom (tudi v Brdih). Svojevrstni sta dve tolminski varianti (dva tolminska densika) bojmi in škotska, na Goriškem je znan goriški dencik, tudi na Banjški planoti je ohranjenih precej variant (cotiš, cotič, cvajšrit, ta kratek čoteš). Zanimiv je tudi šotiš iz Zgornje Trente, njegova posebnost je ploskanje.

Špicpolka, šegav ples z značilnimi figurami žuganja, ploski in potrki v najrazličnejših variantah je bil razširjen tudi v Soški dolini. Povsod so ga veliko plesali v pustnem času. Samo za Trento pa so podatki, da so plesalci vmes menjali soplesalke. Skupina Razor to tudi pokaže, ta ples pa včasih izkoristimo tudi za prikaz breginjskega običaja zbiranja denarja za godce. Kdor takoj ne obstane, ko godec nepričakovano neha igrati, plača. Če se zmoti plesalka, plača njen soplesalec.

Muha, varianta krajcpolke, je doma na Šentviški planoti.

Šuštarska je ples z mimičnim posnemanjem čevljarskega dela. V Posočju se je ohranila varianta iz Srpenice.

Polko plešemo na Slovenskem še danes, a le v preprostih oblikah, dvokoračno ali trikoračno z vrtenjem. Tako preprosto obliko v folklorni skupini običajno zaplešemo med drugimi figuralnimi plesi. Posebna oblika v Posočju ohranjene polke je cimlca iz Potokov z značilnim potresavanjem telesa, podoben ples na Bovškem so imenovali bovška polka (plesali so jo v coklah), v Brdih pa potresavka. V Tolminskih Ravnah je polko spremljalo izrazito klecanje in so ji rekli ta čotasta, v Brdih pa počotavka.

Vrtenica je bil podobno razširjen ples kot polka, pleše se z dvokoračnim vrtenjem, poskočno, s kleci ali hitrimi potrki. Med vrtenice spada tudi zelo star ples iz Trente, katerega ime je že pozabljeno in ga v svojem programu redno prikazujemo, saj ni ohranjen nikjer drugje, plešemo ga v naraščajočem tempu. V to skupino prištevamo tudi breginjski pajeriš ali tista na poskok, v katerem plesalci menjavajo plesalke.

Valček je tudi star, še do danes ohranjen ples, ki so ga v naših krajih imenovali valcer, balcer ali bolcer in ga največkrat zaplešemo kot vložek med figurami drugih plesov. Plesalke in plesalci so z valčkom preizkusili spretnost soplesalca, če ga zna plesati tudi z vrtenjem v levo.

Rezijanka iz Žage je posebnost Soške doline. Na Žagi so z njim šaljivo oponašali Rezijane, vendar ta ples z rezijanskimi nima veliko skupnega. Je več variant, za vse so značilni poskoki in hitro vrtenje posamezno ali pod roko, pleše se v ravnih vrstah. Na melodijo plesa so tudi peli, vendar ne med samim plesom.
(slika_19
Za Posočje je značilno, da so veliko peli, nikoli pa med plesom. Edini znani primer petega plesa je trentarski le še 'n tak, ki so ga plesali takrat, ko so godci prenehali igrati in so jih plesalci priganjali, naj z igranjem nadaljujejo. Pa še ta ples je le hoja drug za drugim po krogu v parih.

Boris Laharnar

Opis noše
Noša folklorne skupine Razor predstavlja praznična oblačila tolminskega podeželja z začetka 20.stoletja.

Ženske obleke so dvodelne, volnene ali bombažne, navadno enobarvne (temno zelena, temno plava, kavno rjava, svetlo rjava, vijoličasta) ali z drobnim vzorcem (črtice, nitke, proge). Starejše nosijo zgornji del (kažemajko) čez krilo, mlajše pa zatlačene za krilo. Vse imajo visok ovratnik, včasih okrašen s čipko ali trakci. Kažemajke so tesno zapete ob telesu z gumbi ali sponkami. Pri starejših se v pasu zvončasto razširijo in so podložene. Rokavi so v ramenu bogato nabrani, proti zapestju pa se zožijo. Tudi široko krilo, dolgo do členkov, je zadaj bogato nabrano. Čez krilo nosijo privezan predpasnik od pasu navzdol. Je nekoliko krajši od obleke, okrašen s

čipko ali naborkom. Zvezan je s pentljo na hrbtu. Barva predpasnika je v skladu s krilom ali pa tudi ne. Spodnje krilo je bele barve in tudi močno nabrano. Na glavi nosijo svileno ali bombažno ruto s prelivajočim se vzorcem v različnih odtenkih iste barve, nekatere pa imajo glavo pokrito z belo pečo. Rute in peče so zavezane spredaj na vratu in skoraj v celoti skrijejo nazaj počesane lase. Ženske z dolgimi lasmi so lahko tudi brez rut. Lase spletejo v kito okrog glave ali pa jih spnejo v čuf (zvijejo in pripnejo h glavi). Nogavice so spletene iz belega bombaža, čevlji pa črni, visoki z vezalkami in srednje visoko in srednje široko peto. Od nakita si plesalke smejo pripeti okrasno sponko pantafet.
Moški nosijo dolge temne hlače iz sukna, enakomerno široke, ohlapne in brez zavihka. Žepa sta samo ob straneh. Bela srajca s širokim krojem in širokimi rokavi je brez zavihka na ovratniku, z gumbi zapeta do vratu. Čez srajco nosijo brezrokavnik, katerega sprednji del je iz enakega blaga kot hlače. Zapet je z gumbi.
Na sprednji strani so trije žepi: dva spodaj ob straneh, tretji pa na levi strani prsi. Hrbtni del je sešit iz črnega klota. Zadaj v pasu sta prišita dva paska (šlinga), povezana s kovinsko sponko. Na eni od gumbnic imajo nekateri pripeto verižico z uro, ki jo nosijo v spodnjem levem žepu brezrokavnika. Pod brezrokavnikom nosijo nekateri čez ramena rdečo ruto z drobnim belim vzorcem. Nogavice so spletene iz bele domače volne. Čevlji so preprosti, črni z vezalkami. Klobuk je črn s srednje velikimi krajci, okrašen z rdečim nageljnom in listom roženkravta ali ljubezni.
Boris Laharnar



Folklorna skupina Razor 2005

Plešejo in pojejo:

Svetlana Hozjan, Jožica Kenda , Dora Klinkon, Marija Klinkon (hramba noš), Dorica Kusterle, Nives Lapajne, Metka Melinc, Dragica Obid, Janja Orešek, Andreja Peternel (oblikovanje noš), Klara Skrt, Mira Torkar

Rado Golja Miran Klinkon (predsednik), Vlado Lapajne, Marijan Lapanja, Zoran Obid, Brane Orešek, Danijel Skrt, Gabrijel Škvarča, Marko Torkar (blagajnik), Ivan Vončina

Pojejo:

Maja Kenda, Radivoj Kenda, Mateja Kocjančič, Ksenija Konec, Judita Špolad

Igrajo:

Angelca Brešan, Ludvik Janež (mentor dramske skupine)

Godejo:

Ludvik Črv (diatonična harmonika), Metka Ivančič (bajs, nu-nu, mentorica za petje), Matjaž Kos (diatonična harmonika), Boris Laharnar (violina, mentor za plese in postavitve)


Ostale vloge:

Metod Bajt (harmonika – občasno), Janez Dolenc (kronist, prevajalec, literarni sodelavec, fotograf), Rafaela Dolenc, Sandi Manfreda (plesalec, citre – občasno)
Zunanji člani v letu 2005: Marjeta Klinkon, Sandro Krajnik, Liljana
Mlakar, Tanja Mrak, Aljaž Orešek, Mlakar Lilijana

Priznanje za dvajsetletno delo prejmejo: Angelca Brešan, Janez Dolenc, Marija Klinkon in Miran Klinkon.

Več kot 15 let so z nami: Ludvik Črv, Ludvik Janež in Boris Laharnar.

Več kot 10 let: Metka Ivančič, Dora Klinkon, Mateja Kocjančič, Sandi Manfreda, Metka Melinc, Andreja Peternel, Danijel Skrt , Klara Skrt in Gabrijel Škvarča.

Več kot 5 let: Metod Bajt, Marijan Lapanja, Brane Orešek, Janja Orešek in Ivan Vončina.


Bivši člani, ki so v preteklih desetih letih nastopali za FS Razor

Plesalke in pevke:
Suzana Balog, Tjaša Bizjak, Anica Dobravec, Mojca Dolenc, Polona Hadalin, Julijana Berginc, Tatjana Kobal, Jožica Pajer (tudi igralka), Vesna Perdih, Nadja Rejec, Erika Rutar, Helena Šturm

Plesalci in pevci:
Bogdan Gaberšček, Saša Krapež, Matjaž Krivec, Andrej Leban, Bojan Obrenovič, Aljaž Orešek, Tomaž Gabršček, Franc Pajer, Miloš Rutar, Anže Rutar, Klavdij Skrt

Godci:
Mirjan Furčič (kontrabas), Emil Hvala (kontrabas), Janez Pagon (klarinet), Jože Pregelj (kontrabas), Nika Rutar (harmonika), Silvo Šturm (harmonika)