Prišlo je pisemce
Prišlo je pisemce,
žalostne šriftice
od moje ljube srčice.
Upismi tako stoji,
da ljubca bovna leži.
"Fantič, zakaj te, zakaj te več ni?"
Drevi pa pojdem k nji,
k ljubci zaljubljeni,
da bom potrštav srčece nji.
"Fantič, podaj mi roko,
vzameva si slovo,
mojega zdravja mai več ne bo."
Če ti jaz roko dam
kam se bom, fantič djav?
Žalost velika, kdo j´bo prestav!
Ko b´šu po celem svet, take je ni dobit
kakor si bila zoubrna ti."
Kuražni bodimo
Kuražni bodimo,
veselega serca.
Smo iz luštvega kraja
spod Krna doma.
Le jejmo, le pimo,
le delimo duge.
Sej bo pršla nevesta,
bo plačala vse.
Gor an dol
Gor an dol po sred vasi,
pred moje jubice kamrico,
prd moje jubice kamrico,
za vuojo tiste reči.
Odperji jubica kambrico,
saj veš za mojo navadico,
saj veš za mojo navadico,
za vuojo tiste reči.
Z no roko
ti bom odpirjala,
s to drugo
te bom objemala,
s to drugo
te bom objemala,
za vuojo tiste reči.
Rožmarin se je posušu
Rožmarin se je posušu,
rožmarin se je posušu.
A moj fant me je zapustu,
drugo dekle je dobil.
Moja mati kuha kafe
Moja mati kuha kafe
od same cikorje,
same cikorje,
moja mati kuha kafe
od same cikorje
ma samo da je.
Moja mati kuha kafe
od samga ječmena,
samga ječmena,
moja mati kuha kafe,
od samga ječmena,
ma samo da je.
Moja mati kuha kafe
od same rži, od same rži,
Moja mati kuha kafe,
od same rži,
da vsa hiša smrdi.
Moja mati pravi tako,
da je mizerje,
da je mizerje,
moja mati pravi tako,
da je mizerje,
ma da je lepo.
[ ]
