Plesi Soške doline iz programa folklorne skupine Razor



Osnovni program folklorne skupine Razor so plesi iz Soške doline, od Zgornje Trente do Sovodenj na italijanski strani, kjer še vedno živi veliko Slovencev. Te plese so plesali v Posočju pred več kot sto leti, ohranili pa so se po zaslugi prizadevnih raziskovalcev ljudskega izročila, ki so na terenu od starejših prebivalcev že od druge svetovne vojne naprej zbirali in zapisovali podatke o pesmih, plesih, glasbi in običajih na celotnem slovenskem območju. Plesi iz Posočja so skupaj z vsemi primorskimi plesi zapisani v dveh knjigah profesorja Mirka Ramovša iz zbirke Polka je ukazana, Od slovenske Istre do Trente. Za vsak ples posebej je poleg opisa drže, korakov in gibanja po prostoru naveden kinetogram, dodane so tudi note in vsi podatki o izvoru plesa.


Najstarejši so skupinski plesi:


kača – plesalke in plesalci se držijo za roke in plešejo razne figure s prepletanjem

povštertanc – plesna igra z izbiranjem soplesalca s pomočjo blazine

špegutanc – izbira soplesalca s pomočjo ogledala

ples z metlo – plesna igra z nadštevilnim plesalcem in menjavo soplesalca

ples z lovljenjem »povštra« in zbiranjem denarja za godce ali pa za pijačo, ki so jo na koncu skupaj popili


Parni plesi:


Štajeriš spada med najstarejše parne plese na Slovenskem. Ohranjeni so štajeriši iz Trente (rej), Soče, iz Breginjskega kota, iz Tolminskih Raven, kjer so ga imenovali ta naumna, več variant tega plesa je doma v Kalu nad Kanalom (oberštajer), v Goriških Brdih in v Štandrežu (štajriš), verjetno pa so ga plesali v vsej Soški dolini. Pretežno so ga plesali v valčkovih korakih, včasih tudi s poskoki. Za štajeriš najbolj značilne figure so vrtenje dekleta ali fanta pod roko ter skupno previjanje s sklenjenimi rokami. V Zgornjem Posočju so ples prekinjali z vmesnim solo petjem poskočnic.

Zibenšrit je tudi eden najbolj razširjenih ljudskih plesov na Slovenskem. V naših krajih ima ta ples različna imena: simšrit (Trenta), sedem šritov (Kal nad Kanalom), sedem korakov ali cotič (Brda), Češpe, hruške, jabolka (Trebuša), na Goriškem pa je dobil ime šetepaši (Števerjan). Variant je veliko, vse so si precej podobne. Posebnost med vsemi je tolminski zibenšrit, ki je zibenšrit samo po obliki, melodija je pa šotiš.

Mazurka je bila najbolj razširjena ob koncu 19.stoletja in v prvi polovici 20.stoletja. Tudi ta ples ima različna imena. V Trenti in Žagi mezurka oz. menzurka, v Zgornjem Posočju in v Brdih tudi mazulka, v Čezsoči drajlinder, v Borjani pa cimalca. Skupina Razor pleše tolminsko mazurko, za katero je značilen dvig plesalke med obratom in goriško mazurko, ki je po melodiji in figurah (počasna, elegantna) popolnoma različna od tolminske.

Mrzulin je varianta mazurkine podvrste varšavljanke. Na Tolminsko in Bovško je ta ples prišel z Gorenjskega in Notranjskega. V Trenti so mu rekli binervalcer, v Čezsoči pa podegajga oziroma pudgajga. Čezsoškega pleše tudi skupina Razor.

Šotiš je bil pred dvesto leti splošno razširjen meščanski ples, od sredine 19.stoletja pa se je preselil na podeželje. Zanj so značilni menjalni koraki (trikoraki), ponekod se je malo pomešal z zibenšritom (tudi v Brdih). Svojevrstni sta dve tolminski varianti (dva tolminska densika) bojmi in škotska, na goriškem je znan goriški dencik, tudi na Banjški planoti je ohranjenih precej variant (cotiš, cotič, cvajšrit, ta kratek čoteš). Zanimiv je tudi šotiš iz Zgornje Trente, njegova posebnost je ploskanje.

Špicpolka, šegav ples z značilnimi figurami žuganja, ploski in potrki v najrazličnejših variantah je bil razširjen tudi v Soški dolini. Povsod so ga veliko plesali v pustnem času. Samo za Trento pa so podatki, da so plesalci vmes menjali soplesalke. Skupina Razor to tudi pokaže, ta ples pa včasih izkoristimo tudi za prikaz breginjskega običaja zbiranja denarja za godce. Kdor takoj ne obstane, ko godec nepričakovano neha igrati, plača. Če se zmoti plesalka, plača njen soplesalec.

Muha, varianta krajcpolke, je na našem območju poznana samo na Šentviški planoti.

Šuštarska je ples z mimičnim posnemanjem čevljarskega dela. V Posočju so ga manj plesali, ohranila se je oblika iz Srpenice.

Polko plešemo na Slovenskem še danes, a le v preprostih oblikah, dvokoračno ali trikoračno z vrtenjem. Tako preprosto obliko v folklorni skupini običajno zaplešemo med drugimi figuralnimi plesi. Posebna oblika v Posočju ohranjene polke je cimlca iz Potokov z značilnim potresavanjem telesa, podoben ples na Bovškem so imenovali bovška polka (plesali so jo v coklah), v Brdih pa potresavka. V Tolminskih Ravnah je polko spremljalo izrazito klecanje in so ji rekli ta čotasta, v Brdih pa počotavka.

Vrtenica je bil podobno razširjen ples kot polka, pleše se z dvokoračnim vrtenjem, poskočno, s kleci ali hitrimi potrki. Med vrtenice spada tudi zelo star ples iz Trente, katerega ime je že pozabljeno in ga v svojem programu redno prikazujemo, saj ni ohranjen nikjer drugje, plešemo ga v naraščajočem tempu. V to skupino prištevamo tudi breginjski pajeriš ali tista na poskok, v katerem plesalci menjavajo plesalke.

Valček je tudi star, še do danes ohranjen ples, ki so ga v naših krajih imenovali valcer, balcer ali bolcer in ga največkrat zaplešemo kot vložek med figurami drugih plesov. Plesalke in plesalci so včasih z valčkom preizkusili spretnost soplesalca, če ga zna plesati tudi z vrtenjem v levo.

Rezijanka iz Žage je posebnost Soške doline. Na Žagi so z njim šaljivo oponašali Rezijane, vendar ta ples z rezijanskimi nima veliko skupnega. Je več variant, za vse so značilni poskoki in hitro vrtenje posamezno ali pod roko, pleše se v ravnih vrstah. Na melodijo plesa so tudi peli, vendar ne med samim plesom.

Za Posočje je značilno, da so veliko peli, nikoli pa med plesom. Edini znani primer petega plesa je trentarski Le šen tak, ki so ga plesali takrat, ko so godci prenehali igrati in so jih plesalci priganjali, naj z igranjem nadaljujejo. Pa še ta ples je le hoja drug za drugim po krogu v parih.

Folklorna skupina Razor ohranja v svojih programih vse plese Soške doline. Ker jih je v vseh variantah preveč, seveda ne vseh v vsaki sezoni, ampak program pripravimo za vsako leto posebej. Poleg plesov prikazujemo tudi razne ljudske običaje bodisi v spletih (zbiranje denarja, ljudska medicina, prekinjanje plesne zabave na razne načine) ali posebej. Imamo dramsko skupinico, ki skrbi za to.